27. spominski pohod veteranov na Triglav

V petek 6. in soboto 7. julija je potekal že 27. spominski pohod Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije, veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS in SEVER) in Zveze slovenskih častnikov na Triglav. Vsakoletno druženje je posvečeno Triglavu – simbolu slovenstva in partizanskim patruljam, ki so se v boju za svobodo leta 1944 povzpele na najvišji slovenski vrh.

Pohoda na Triglav se je udeležilo blizu 700 pohodnikov. Med njimi je bilo preko 100 pohodnikov iz vrst veteranov Združenja Sever.

Na Triglav so prišli pohodniki iz vseh koncev Slovenije in zamejstva, med drugimi pohodniki iz Doberdoba in kot najstarejši Franc Štremfelj iz Žirov, ki bo jeseni dopolnil 90 let. Prišli so predstavniki Slovenske vojske in vojaški atašeji iz Črne gore, Ruske Federacije, Kitajske in ZDA.

Zaključna slovesnost je bila v soboto, 7. julija, ob 13. uri na biatlonskem stadionu na Rudnem polju. Začela se je s slavnostno povorko 99 praporov veteranskih in domoljubnih organizacij in udeležencev pohoda. Zaključne prireditve se je udeležila tudi Angelca Vidic - Vlasta, ki se je leta 1944 povzpela na Triglav kot pripadnica partizanske patrulje. Z minuto molka smo počastili spomin na Janeza Smoleta, dolgoletnega predsednika organizacijskega odbora spominskih pohodov na Triglav. Njegova fotografija je bila ves čas prireditve prisotna na odru, na koncu pa so jo podarili soprogi pokojnega.

Slavnostni govornik je bil častni pohodnik in nekdanji predsednik države Milan Kučan, v kulturnem programu pa so nastopili Orkester slovenske vojske, Partizanski pevski zbor ter solista Janja Hvala in Tone Lovec.

Nekaj tisoč obiskovalcev srečanja na Rudnem polju je z aplavzom prekinjalo govor letošnjega slavnostnega govornika Milana Kučana, ki se je v svojem govoru ostro odzval na aktualna dogajanja ob praznovanju samostojnosti Slovenije. »Partizani so na kapah nosili rdečo zvezdo. Ta je bila našita tudi na slovensko zastavo, ki so jo zapičili tik ob Aljaževem stolpu. Tudi ta je peterokraka rdeča zvezda. Povsem enaka tej, ki ji je bil pred dvema tednoma prepovedan vstop na proslavo rojstnega dne slovenske države. Tako kot predstavnikom borcev za severno mejo, Tigra in vojnih invalidov, češ da so to simboli, ki delijo Slovence. A kaj bi tisti, ki se ponašajo s to prepovedjo, in z njo, kot pravijo, združujejo Slovence, slavili, in kaj bi branili slovenski teritorialci in pripadniki policije, če ne bi bilo Maistrovih borcev, Tigrovcev in slovenskih partizanov?« se je spraševal Kučan in poudaril, da se dela zgodovine, v katerega sodi tudi druga svetovna vojna in partizanski boj, ne da izbrisati. »Slovenski zgodovinski spomin sega veliko dlje kot do leta 1990, ko naj bi se po izganjalcu zvezde šele začela zgodovina slovenske državnosti. Izbrisati se tega dela naše zgodovine ne da. Zapisan je v narodov spomin in bo tu tudi ostal. Preživel bo tudi sedanje poskuse razvrednotenja in zanikanja, pa tudi tiste, ki to počnejo ….« Kučan je vladajoči politiki očital »aroganco moči in ustrahovanje« ter spomnil, da je bila Slovenija uspešna skupna zgodba. Nato je še opozoril, da bomo z molkom soodgovorni za samovoljno početje, ki se kaže tudi v izganjanju zvezde, preimenovanju vojašnic, spreminjanju državne himne, ukinjanju državnih proslav, izločevanju in izbrisu celih skupin državljanov, strankarskem kadrovanju, nespoštovanju sodišč in enačenju interesov ene stranke z interesi države. Kučan je ob koncu govora v prihajajočih predsedniških volitvah dejal, da Slovenci še naprej potrebujemo predsednika, kakršnega imamo sedaj.

Ob zaključku je nekaj besed spregovoril Janez Stanovnik, predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije.